Maiandacht zum Jahr des Hl. Josef • Šmarnice za leto sv. Jožefa

Maiandacht 2021 1

11.dan: 27. maj 2021

»Zgled delavcev« (Exemplar opificum) Du Vorbild der Arbeiter

Evangelij poroča, da je bil Jožef po poklicu tesar, »tékton« (Mt 13,55). Očitno je tudi Jezus pridno pomagal v Jožefovi obrtni delavnici, saj so se rojaki v Nazaretu o Jezusu spraševali: »Ali ni to tesar?« (Mr 6,3). Sveto pismo pravi, da je Bog prvega človeka postavil v raj, da bi ga obdeloval. Dokler ni grešil, mu je bilo delo v veselje. Po grehu pa je postalo delo težko breme: »V potu svojega obraza boš jedel kruh, dokler se ne povrneš v zemljo, iz katere si bil vzet« (1 Mz 3,19).

Sveti Jožef iz vsega tega ni bil izvzet. Tudi sam je moral trdo delati. A vedel je, da je delo častna naloga vsakega človeka, ki ga stori podobnega Bogu. Rad je delal, ker se je zavedal, da človek z delom poveličuje Stvarnika, izpopolnjuje stvarstvo in posvečuje tudi sebe. Apostol Pavel naroča kristjanom: »Karkoli delate, delajte iz srca kakor Gospodu« (Kol 3,23).

Papež sv. Pavel VI. je ob svojem obisku v Nazaretu (5. januarja 1964) v nagovoru čudovito opisal zgled nazareške Družine: »Nazaret je šola evangelija. Najprej nauk o molku, nato nauk o družinskem življenju in še nauk o delu: Tu v Nazaretu, v hiši tesarjevega sina bi radi razumeli in počastili trdi in odrešilni zakon človeškega prizadevanja ... Srčno želimo od tu pozdraviti delavce vsega sveta in jim pokazati njihovega velikega vzornika, njihovega Božjega brata, Kristusa, našega Gospoda.«

https://www.vaticannews.va/sl/cerkev/news/2021-04/smarnice-v-letu-svetega-jozefa-prof-antona-struklja-pojdite-k.html

Papst Franziskus zum Welttag für Geistliche Berufungen

Der Dienst, konkreter Ausdruck der Selbsthingabe, war für den heiligen Josef nicht nur ein erhabenes Ideal, sondern gehörte zum täglichen Leben. Er bemühte sich, einen Ort für die Geburt Jesu zu finden und entsprechend herzurichten; er tat alles, um ihn vor der Wut des Herodes zu schützen und organisierte eine rechtzeitige Reise nach Ägypten; er kehrte unverzüglich nach Jerusalem zurück, um den verlorenen Jesus zu suchen; er unterhielt seine Familie durch seine Arbeit auch in einem fremden Land.

Mit einem Wort, er passte sich den verschiedenen Umständen an mit der Haltung eines Menschen, der nicht den Mut verliert, wenn das Leben nicht so verläuft, wie er es sich wünscht, mit der Bereitschaft dessen, der lebt, um zu dienen. In diesem Geist nahm Josef die zahlreichen und oft unvorhergesehenen Reisen seines Lebens auf sich: von Nazaret nach Betlehem zur Volkszählung, dann nach Ägypten und wieder nach Nazaret sowie Jahr für Jahr nach Jerusalem – jedes Mal gewillt, neuen Umständen zu begegnen, ohne darüber zu klagen, was passierte, und bereit, Hand anzulegen, um die Situationen in Ordnung zu bringen.

Man könnte sagen, dass er die ausgestreckte Hand des himmlischen Vaters für seinen Sohn auf Erden war. Er kann also nur ein Vorbild für alle Berufungen sein, die eben dazu gerufen sind, die eifrigen Hände des Vaters für seine Söhne und Töchter zu sein.

https://www.vaticannews.va/de/papst/news/2021-03/papst-franziskus-botschaft-58-weltgebetstag-geistliche-berufung.html

 

1.dan: 4. maj

Hl JosefSchwabegg 2020

Heilige Josef im Aufsatz des linken Seitenaltars der Pfarrkirche Schwabegg • Sv. Jožef v levem stranskem oltarju farne cerkve.

Papež Frančišek je 8. decembra 2020, na slovesni praznik brezmadežnega spočetja Device Marije, blagodejno presenetil katoliško Cerkev, ko je razglasil »leto svetega Jožefa«, ki traja od omenjenega praznika 2020 do 8. decembra 2021. Istega dne je bilo objavljeno papeževo pismo »Patris corde« in odlok apostolske penitenciarije z navodili za obhajanje Jožefovega leta. Povod za Jožefovo leto, ki ga tokrat obhajamo prvič, je 150. obletnica povzdignjenja sv. Jožefa za zavetnika Cerkve.

Papež Frančišek v začetku svojega apostolskega pisma »Patris corde« s tem spomni, da mineva 150 let, odkar je blaženi Pij IX. 8. decembra 1870 razglasil sv. Jožefa za zavetnika katoliške Cerkve. Hkrati omenja, da »za Marijo, Jezusovo materjo, noben svetnik ne zavzema toliko prostora v papeškem učenju kakor Jožef, njen ženin. Moji predhodniki so poglobili sporočilo, vsebovano v nekaj podatkih, ki so nam jih posredovali evangeliji, da bi bolje poudarili Jožefovo središčno vlogo v zgodovini odrešenja: blaženi Pij IX. ga je razglasil za ‚zavetnika katoliške Cerkve‘, častitljivi Pij XII. ga je predstavil ‚zavetnika delavcev‘ in sv. Janez Pavel II. kot ‚Odrešenikovega varuha‘.

Am Marienfeiertag, 08.12.2020, gab der Vatikan bekannt, dass der Heilige Vater, Papst Franziskus, ein Jahr des Glaubens ausgerufen hat, in dessen Mittelpunkt der heilige Joseph, der Ziehvater Jesu, steht. Es beginnt mit dem 8. Dezember 2020 und endet am 8. Dezember 2021. Anlass des Sankt-Joseph-Jahrs ist das Dekret „Quemadmodum Deus“, mit dem der selige Papst Pius IX. vor hundertfünfzig Jahren die Kirche in schwieriger Zeit nach dem Verlust des Kirchenstaats dem heiligen Joseph anvertraute.

In „Patris corde” gibt der Papst auch eine persönliche Lebensgewohnheit preis: Seit mehr als vierzig Jahren bete er jeden Tag nach den Laudes ein Gebet zum heiligen Josef. Dieses Gebet stammt aus einem französischen Andachtsbuch der Kongregation der Barmherzigen Schwestern von Jesus und Maria aus dem 19. Jahrhundert. Das Gebet bringe dem heiligen Josef Verehrung und Vertrauen entgegen, fordert ihn aber auch ein wenig heraus, so der Papst, denn es heißt dort: „Heiliger Josef, glorreicher Patriarch, der du das Unmögliche möglich machen kannst, komm mir in meiner Not und Bedrängnis zu Hilfe. Gewähre in den ernsten und schwierigen Anliegen, die ich dir anvertraue, deinen Schutz, sodass alles ein glückliches Ende nimmt. Mein geliebter Vater, ich setze mein ganzes Vertrauen in dich. Niemand soll sagen können, er habe dich vergeblich angerufen, und da du bei Jesus und Maria alles erwirken kannst, lass mich erfahren, dass deine Güte ebenso groß ist wie deine Macht. Amen.“

2.dan

5. maj, Suha- Neuhaus

joseph ratzinger 102 v gseapremiumxl

Papež Frančišek je 8. decembra 2020, na slovesni praznik brezmadežnega spočetja Device Marije, razglasil »leto svetega Jožefa«, ki traja od omenjenega praznika 2020 do 8. decembra 2021. Istega dne je bilo objavljeno papeževo pismo »Patris corde.

V šmarnicah v Letu svetega Jožefa spoznavamo globoko skrivnostnega moža, ki ga je Oče izbral za velike reči. V skrivnost, pomembnost in veličino sv. Jožefa se je poglobil msgr. Anton Štrukelj in se mu zahvaljujemo za vse, kar je pripravil, da bi globlje spoznali blagoslovljenega moža sv. Jožefa. Premišljevanja so objavljena na spletni strani Radia Vatikan v Vatikan novicah.

Zaslužni papež Benedikt XVI. pripominja: »Svetniki so trajna kateheza, ki nam jo Bog daje v teku zgodovine. Svetniki namreč vedno znova prevajajo Božjo Besedo v človeško zgodovino. V svetnikih Božja Beseda postane meso in kri. Ko vidimo svetnike, moremo razumeti prave namene Božje Besede. Sveti Jožef je posebno blizu Gospodu in materi Mariji, zato njegovo življenje na izreden način nakazuje bistvene značilnosti krščanskega življenja«.

Papst Franziskus hatte mit dem im vergangenen Dezember veröffentlichten Schreiben „Patris corde“ den heiligen Josef besonders gewürdigt und ein Josefsjahr ausgerufen, um die Gläubigen an die Erhebung Josefs zum Patron der Kirche im Jahr 1870 zu erinnern. Der emeritierte Papst Benedikt XVI würdigte dieses Schreiben und kam auch auf seinen eigenen Namenstag zu sprechen:

Im Haus der Familie Ratzinger wurde der Namenstag stärker als der Geburtstag gefeiert. Vor allem der Josefi-Tag (19. März) wurde hochgehalten - denn dieser ist der Namenstag „von Vater und mir“, wie sich Benedikt XVI. im aktuellen Interview erinnert. Seine Mutter habe sich aus diesem Anlass meistens „irgendwie ein wichtiges Buch (zum Beispiel den kleinen Herder)“ abgespart.

Außerdem habe es eine eigene Namenstags-Tischdecke gegeben, die dem Frühstück seine Feierlichkeit verliehen habe, berichtete der 93-Jährige. Dazu sei dann Bohnenkaffee getrunken worden, „den Vater sehr liebte, aber den wir uns normalerweise nicht leisten konnten“. Schließlich habe es immer eine Primel als Zeichen des Frühlings gegeben, den der heilige Josef mit sich bringe. Um das „Außergewöhnliche des Festes“ auszudrücken, habe die Mutter eine Torte mit Zuckerguss gebacken.

Sv. Jožef, ženin Božje Porodnice. Prosi za nas

Hl. Josef, Du Bräutigam der Gottesgebärerin. Bitte für uns.


3.dan: 6. maj 2021

heiliger schlafender josef fontanini 17cm 1Papež Frančišek je 8. decembra 2020, na slovesni praznik brezmadežnega spočetja Device Marije, razglasil »leto svetega Jožefa«. V šmarnicah v Letu svetega Jožefa spoznavamo globoko skrivnostnega moža, ki ga je Oče izbral za velike reči. V skrivnost, pomembnost in veličino sv. Jožefa se je poglobil msgr. Anton Štrukelj. Premišljevanja so objavljena na spletni strani Radia Vatikan v Vatikan novicah.

Povabilo »Pojdite k Jožefu« je namenjeno tudi nam danes. Bog sam je sv. Jožefu podelil vzvišeno nalogo in dostojanstvo. Že pred 150 leti je Kongregacija za svete obrede v apostolskem pismu Quemadmodum Deus zatrdila: Jožef »se je poročil z brezmadežno Devico Marijo, iz katere je bil po moči Svetega Duha rojen naš Gospod Jezus Kristus, ki je hotel v očeh vseh veljati za Jožefovega sina in mu je bil pokoren.

Tistega, ki so ga toliki preroki in kralji želeli videti, Jožef ni le videl, ampak se je z njim pogovarjal, ga z očetovsko nežnostjo objemal; z neprimerljivo skrbjo je hranil tistega, ki naj bi ga verniki jedli kot kruh večnega življenja. Zaradi tega vzvišenega dostojanstva, ki ga je Bog podelil svojemu nadvse zvestemu služabniku, je Cerkev vedno nadvse častila in slavila svetega Jožefa, po vrsti za deviško Božjo Materjo, njegovo nevesto; stalno ga je prosila za pomoč v pretečih nevarnostih« (Quemadmodum Deus, 8. dec. 1870).

https://www.vaticannews.va/sl/cerkev/news/2021-04/smarnice-v-letu-svetega-jozefa-prof-antona-struklja-pojdite-k.html

Der heilige Josef hat viele Päpste inspiriert – allen voran Franziskus, der mit seinem Schreiben „Patris corde" das Josefsjahr ausrief. Im Arbeitszimmer des Papstes in der Casa Santa Marta im Vatikan stehen gleich mehrere Statuen des heiligen Josef. Eine davon zeigt den Bräutigam Marias hingestreckt im Schlaf.

“Ich liebe den heiligen Josef sehr, denn er ist ein starker und ein schweigsamer Mann. Auf meinem Schreibtisch habe ich ein Bild des heiligen Josefs, der schläft. Und schlafend leitet er die Kirche! Ja! Er kann es, wir wissen das. Und wenn ich ein Problem habe, eine Schwierigkeit, dann schreibe ich es auf ein kleines Blatt und schiebe es unter den heiligen Josef, damit er davon träumt! Das bedeutet: damit er für dieses Problem betet!”

Zum Vatersein, zum In-der-Familie-Sein, welches der Hl. Josef verkörpert, bekräftigt der Papst: „Als Vater wird man nicht geboren, Vater wird man“ – und zwar „nicht einfach dadurch, dass man ein Kind in die Welt setzt, sondern dadurch, dass man sich verantwortungsvoll um es kümmert“. In der Tat „war Josef in der Lage, in außerordentlicher Freiheit zu lieben. Er hat sich nie selbst in den Mittelpunkt gestellt. Er verstand es, zur Seite zu treten und Maria und Jesus zur Mitte seines Lebens zu machen“. Josefs Glück „gründet sich nicht auf die Logik der Selbstaufopferung, sondern der Selbsthingabe“.

https://www.vaticannews.va/de/papst/news/2021-03/radioakademie-josefsjahr-1-franziskus-statue-patris-corde.html

Sv. Jožef, čisti varuh Device. Prosi za nas

Hl. Josef, Du keuscher Beschützer der Jungfrau, bitte für uns.


5.dan: 10. maj 2021, Št. Jurij

20191118 Rojstvo

Aufsatz Hauptaltar Filialkirche St. Georgen • Božični motiv na glavnem oltarju v Št. Jurju na Gori.

Litanije v čast sv. Jožefu je 1. oktobra 1910 odobril papež sv. Pij X. Zlasti v tem letu naj bi jih čim pogosteje molili. Ob premišljevanju posameznih 25 vzklikov, ki opisujejo poslanstvo in naloge, kreposti in vrline »pravičnega moža«, se nam odstira njegova poklicanost in veličina v sodelovanju pri Božjem odrešenjskem načrtu.

V prvi litanijski prošnji najprej vzkliknemo: »Sveta Marija, prosi za nas!« (Sancta Maria, ora pro nobis!) Cerkev postavlja Marijo na prvo mesto, saj je kot Brezmadežna najbolj podpirala svojega moža, svetega Jožefa, v stremljenju po popolnosti. Ni pravega čaščenja svetega Jožefa brez čaščenja Marije.

»Sveti Jožef!« (Sancte Joseph!) Prvi vzklik je pozdrav, je počastitev in zaupna izročitev. Z njim ponovimo in izgovorimo angelov pozdrav: »Jožef!« To ime pomeni: »Bog naj doda!« Pomeni torej rast in napredovanje. Očak Jakob je pred smrtjo blagoslovil svoje sinove in rekel o Jožefu: »Rodovitna mladika je Jožef, rodovitna mladika ob studencu« (1 Mz 49,22). Kako zelo je blagoslovljen sveti Jožef. V Nazaretu se je ob Devici Mariji in Jezusu učil notranjega življenja; učil se je, kako naj hoče to, kar hoče njegov Sin, ki se je naselil v njegovem srcu (Jn 14,23). Naučil se je popolnega češčenja nebeškega Očeta in popolnega darovanja samega sebe za »življenje sveta« (prim. Jn 6,51).

Papst Franziskus hat zum 150. Jahrestag der Erhebung des heiligen Josef zum Schutzpatron der ganzen Kirche sieben neue Anrufungen für die Litanei zu Ehren des heiligen Josef hinzugefügt. Die neuen zusätzlichen Anrufungen des heiligen Josef in der Litanei lauten somit auf Deutsch wie folgt: „Beschützer des Erlösers“, „Diener Christi“, „Diener des Heils“, „Unterstützung in Schwierigkeiten“, „Patron der Flüchtlinge“, „Patron der Leidenden“ und „Patron der Armen“. Die Josefs-Litanei, die es seit 1909 gibt, soll durch die neuen Anrufungen jene Schriften von Päpsten hervorheben, „die über Aspekte der Gestalt des Patrons der Universalkirche nachgedacht haben“.

Johannes Paul II., der schon als Kind mit seinem Vater im polnischen Wadowice die Messe in der St. Josefs-Kirche besuchte, verfasste als Papst eine lange Meditation über den „Beschützer des Erlösers“ - Redemptoris Custos, 1989 war das, im Jahr der epochalen politischen Wende Europas.

„Als Josef erwachte ‒ lesen wir bei Matthäus ‒ tat er, was der Engel des Herrn ihm befohlen hatte" (Mt 1, 24). Mit diesen wenigen Worten ist alles gesagt. Die ganze Lebensbeschreibung Josefs und das Vollmaß seiner Heiligkeit sind in dem Wort enthalten: ,Er tat es´. Josef, wie wir ihn aus dem Evangelium kennen, ist ein Mann der Tat. Er ist ein Mann der Arbeit. Das Evangelium hat nicht ein einziges Wort von ihm bewahrt. Es hat aber seine Taten beschrieben: einfache Alltagshandlungen, die aber gleichzeitig eine klare Bedeutung für die Erfüllung der göttlichen Verheißung in der Geschichte des Menschen besitzen; Werke, die von geistiger Tiefe und reifer Schlichtheit erfüllt sind.”


6.dan: 11. maj 2021, Sveto mesto

Marijina in Jožefova molčečnost

josephsbrunnen knaEvangelist sv. Luka dvakrat s poudarkom omenja, da je »Marija vse besede ohranila in premišljevala v svojem srcu« (Lk 2,19.51). O svojem Božjem materinstvu ne spregovori niti svojemu zaročencu. »Ko Jožef še ničesar ne sluti, zagleda nosečnost svoje neveste. […]

Tako pretehtava v svojem srcu. Mati pa molči, ker ima v posesti neposredno skrivnost z Bogom. Marija razume, da je ta skrivnost hkrati skrivnost celotne nastajajoče Cerkve, da torej ne more z njo razpolagati. V tej skrivnosti ni ničesar, kar bi bilo primerno za sporočilo Jožefu … Marija molči in njeno molčanje raste skupaj z rastočim otrokom. Čim bolj dobiva otrok obliko, toliko globlje Marija molči. In njeno molčanje zopet dovoljuje skrivnosti, da raste. V molku se okrepi njena pritrditev. (Adrienne von Speyr, Gospodova dekla, 56–57). Prav je, da posebej počastimo Marijino in Jožefovo molčečnost. »Živeti v veri pomeni živeti v molku. Tako poteka bivanje Matere v skritosti velikega molka. […]

Marija ne postane ljudem snov za pogovore, ker sama o sebi molči; in to dela zaradi tega, da bi ščitila Sinovo skrivnost. Pozneje, ko Sin nastopa javno, molči še naprej, ker ni njena naloga, da bi govorila. V tem molku se udeležuje pogovora med Sinom in njegovim nebeškim Očetom, kar je sploh jedro molitve, in molči tudi iz svete spoštljivosti, da s svojim govorjenjem ne bi preglasila Božje Besede.«

[…] Molk in premišljevanje. Milost molka, dolžnost molčanja živi naprej v krščanskih zakonih, ki so sklenjeni v Bogu. Tako mož kakor žena sta naposled odgovorna Bogu. Čim bolj sta zvesta in vdana Bogu, tem bolj bosta zvesta in predana tudi drug drugemu.

Josef war gerecht

„Meinen (eigenen) Heiligen, den heiligen Josef, habe ich natürlich immer sehr gemocht.“ Das hat Papst Benedikt, bereits emeritiert, seinem Biografen Peter Seewald in dem Interviewband „letzte Gespräche“ verraten. Als er noch im Amt war, konnte Benedikt den 100. Brunnen der Vatikanischen Gärten einweihen – ein großer, architektonisch gestalteter Brunnen, der dem Hl. Josef geweiht ist. Ein Geschenk britischer Mäzene an ihn, über das der Papst sich sehr freute. In den acht Jahren seines Pontifikats hat er mehrmals über seinen Namenspatron gesprochen.

„Ein bescheidener Heiliger, ein schlichter Arbeiter, dem die Würde verliehen wurde, Beschützer des Erlösers zu sein. Der hl. Matthäus kennzeichnet den hl. Josef mit einem Wort: Er war gerecht, dikaios, von dike, und in der Sichtweise des Alten Testaments, wie wir sie zum Beispiel im Psalm 1 finden, ist der Mensch gerecht, der ganz in das Wort Gottes hineingenommen ist, der im Wort Gottes lebt, der das Gesetz nicht als Joch, sondern als Freude lebt, der – so könnten wir sagen – das Gesetz als Evangelium lebt.

Der hl. Josef war gerecht, er war hineingenommen in das Wort Gottes, das in der Weisheit seines Volkes geschrieben und weitergegeben wurde, und gerade so war er bereitet und berufen, das fleischgewordene Wort zu erkennen – das Wort, das als Mensch zu uns gekommen ist – und vorausbestimmt, dieses fleischgewordene Wort zu beschützen. Das bleibt auf immer seine Sendung: die heilige Kirche und unseren Herrn zu beschützen.” https://www.vaticannews.va/de/vatikan/news/2021-03/radioakademie-josefsjahr-papst-benedikt-xvi-namenspatron.html

7.dan: 12. maj 2021, Sveta Lucija

Jozef v Egipt

Die Flucht nach Ägypten im Altar der Seitenkapelle der Filialkirche St. Luzia. • Beg v Egipt v stranski kapeli podružne cerkve pri Sv. Luciji v Dobu.

Na mnogih božičnih ikonah sedi Jožef obrnjen stran od dogajanja in sam zase čemerno nekaj tuhta v kotu. Pred njim stoji asketska postava, očitno prerok Izaija in mu poskuša dopovedati, kaj se je zgodilo (»devica bo rodila«). Kar je tu izraženo prikrito, je skrivaj naznačeno tudi na nekaterih naših podobah, na katerih možu ne preostane boljše opravilo, kakor da drži kvišku hlevsko svetilko ali kaže pot vstopajočim ovčjim pastirjem. Kakšno opravilo naj bi mu sicer dodelili?

Jožefovo dejanje je globlje in bolj bistveno, kakor je mogoče slikarsko upodobiti. V njem moramo videti večji nasprotni pol do Abrahama, torej sklepni vrhunec vrste očakov, prerokov in duhovnikov, ki vsak na svoj način simbolizirajo zavezo med Bogom in njegovim ljudstvom.

Abraham, stoletni, se smeje, ker mu Bog obljublja sina: »Zasmejal se je in dejal v svojem srcu: ‚Ali se bo sto let staremu rodil otrok in bo devetdeset let stara Sara rodila?‘« (1 Mz 17,17). A ne smeje se neverno, marveč »veruje Bogu, ki oživlja mrtve in kliče v bivanje stvari, ki jih ni« (Rim 4,17). Abraham postane trajen simbol zaveze: nemogoče naredi Bog sam, a ne brez človekovega sodelovanja, in prav to je najvišji Božji dar. […]

Kaj uresniči to dejanje, izpeljano do kraja, je vidno v Mariji, Jožefovi ženi; to dejanje prevzame celotnega človeka, duha, dušo in telo. In da se more prav to uresničiti, se od zakonskega moža zahteva, da napravi enak prostor. Za uspešnost tega načrta pa se hkrati zahteva tudi Jožefova privolitev.

In der Filialkirche St. Luzia ist in der Seitenkapelle die Flucht der Hl. Familie nach Ägypten dargestellt. Dazu  folgende biblische Überlegung:

„Im zweiten Kapitel des Matthäusevangeliums wird, als Joseph mit seiner Familie aus Ägypten nach Israel zurückkehrt, ein Vers des Propheten Hosea zitiert: ‚Aus Ägypten habe ich meinen Sohn gerufen.‘ Bei Hosea ist der Sohn Israel. Wenn man Matthäus liest, denkt man: Na klar, der Sohn ist Jesus. Aber wenn man ein bisschen darüber nachdenkt, kann man sich fragen:

Oder ist das nicht Josef, diese Sohnesgestalt, die im Namen des himmlischen Vaters von Israel nach Ägypten und von dort zurück nach Ägypten geht? Ist er nicht selbst Sohn Gottes, der auf Gottes Anruf hin handelt? Man kann den Vers also nicht nur auf Jesus beziehen, sondern auch auf Josef, ja auf das ganze Volk, auf das antike Israel und auf die neue Kirche. Josef ist also da schon de facto Patron dieser ganzen Kirche, die allmählich nach dem Wirken Jesu und seiner Auferstehung entstehen wird…“

Josef, der neue Mose. Der Sohn Gottes. Der Patron der wandernden Kirche, schon bevor es die Kirche überhaupt gab…

Die Bibelwissenschaft kann aus den Texten kein einziges Wort freilegen, das der hl. Joseph zweifelsfrei gesprochen hätte. Aber sie kann ihm – vor allem auf alttestamentlichem Hintergrund – doch ein überraschend klar konturiertes Profil geben. https://www.vaticannews.va/de/welt/news/2020-12/patris-corde-papst-franziskus-joseph-maria-jesus-bibel-theologie.html

7.dan: 13. maj 2021

Benedikt FranziskusCerkveni učitelj vzhoda, sv. Gregor Nacijanški, nas uči pomembnosti in nujnosti molitve. Naroča: »Na Boga se je treba spomniti bolj pogosto, kakor pa dihamo« (Oratio 27,4: PG 250,78).

V molitvi namreč Božja žeja srečuje našo žejo. Boga žeja po tem, da bi nas žejalo po njem (Oratio 40,27: SC 358,260). V molitvi moramo svoje srce obrniti k Bogu, da bi mu sebe izročili kot žrtveni dar, ki naj bo očiščen in preoblikovan. V molitvi namreč vse vidimo v Kristusovi luči, odložimo svoje maske in se potopimo v resnico, v poslušanje Boga; tako ohranjamo ogenj ljubezni.

Sveti Jožef je vedno globlje odkrival in doživljal navzočnost Boga v Jezusu. Izkušal je polet duše, živost dovzetnega duha in hkrati nestanovitnost minljive sreče.

Tudi mi imamo nalogo, da najdemo pravo luč ter dosegamo resnično višino svojega življenja. Naše življenje pa je v srečanju z Bogom, ki ga žeja po tem, da bi nas žejalo po njem. V tej luči naj bi razumevali vzklike, ki nas hkrati razsvetljujejo in krepijo. V sebi skrivajo milost za vse, ki se hočejo v premišljevanju bližati veličini sv. Jožefa.
8.dan: 18. maj 2021

Patris CordePapst Franziskus hat am Feiertag „Mariä Empfängnis“ am 8.12.2020 das Jahr des Hl. Josef ausgerufen. Deshalb zur heurigen Maiandacht seine Überlegungen zum Bräutigam Mariens.  

„Vor allem ist der hl. Josef ein Vater, der aufnimmt. Er stellt alle eigenen Projekte beiseite und nimmt Maria und Jesus liebend auf. Dabei waren das eine Frau und ein Sohn, die gar nicht so recht dem Bild von Familienleben entsprachen, das ihm vorschweben mochte.

Er behütet und liebt sie. Er versucht sich auf die geheimnisvolle Realität, mit der er konfrontiert wird, nicht erst einen Reim zu machen, sondern nimmt sie im Glauben auf und liebt sie so, wie sie ist.“

Das drehte Franziskus dann auch gleich ins Konkrete: Priester, die in eine neue Pfarrei kämen, hätten oft alle möglichen „Ideen und Pastoralpläne“, die sie gleich umsetzen wollten. Dabei sollten sie sich eigentlich erst einmal umschauen und umhören, die Menschen kennen- und lieben lernen.

„Dann ist der heilige Josef ein Vater, der behütet. Das Hüter-Sein gehört ganz wesentlich zu seiner Berufung und seiner Mission. Er lebt diese Aufgabe rücksichtsvoll, demütig, im Stillen, aber beständig gegenwärtig und in absoluter Treue, auch dann, wenn er nicht versteht.

Er lebt sie in der ständigen Aufmerksamkeit gegenüber Gott, offen für dessen Zeichen, verfügbar für dessen Plan, dem er den eigenen unterordnet.“

https://www.vaticannews.va/de/papst/news/2021-03/papst-franziskus-heilig-joseph-vater-jesus-audienz-jahr-glaube.html

»Jožef najpravičnejši« (Ioseph iustissime)

Cerkev zdaj v litanijah navaja šest vzklikov, ki označujejo Jožefove kreposti. Vzdevki so v presežniku (superlativu). S tem je izraženo, da se Jožef v vseh krepostih kar najbolj odlikuje, jih neprekosljivo uresničuje. Je popolnoma pravičen. Evangelij pravi: »Ker je bil njen mož Jožef pravičen in je ni hotel osramotiti, je sklenil, da jo skrivaj odslovi« (Mt 1, 19–20).

Joseph Ratzinger lepo utemelji to evangeljsko oznako: Matej v Jožefovi odločitvi, da »ne bi osramotil« Marije, vidi znamenje, da je bil »pravičen«. Označitev Jožefa kot pravičnega (caddik) daleč presega odločitev tega trenutka. Daje celotno podobo sv. Jožefa in ga hkrati uvršča med velike osebnosti Stare zaveze – vse od pravičnega Abrahama.

Pravičnost je torej glavna krepost. Katekizem jo opredeli takole: »Pravičnost je nravna krepost, ki obstaja v stanovitni in trdni volji, da damo Bogu in bližnjemu, kar jima gre. Pravičnost do Boga se imenuje »krepost bogovdanosti«. Pravičnost do ljudi nagiblje človeka, da spoštuje pravice vsakogar in vzpostavlja v človeških odnosih harmonijo, ki pospešuje poštenost (aequitas, pravšnost) glede oseb in skupnega blagra. Pravični človek, ki ga svete knjige pogosto omenjajo, se odlikuje po trajni premočrtnosti svojih misli in poštenosti v svojem razmerju do bližnjega« (KKC 1807). Krepost »pravičnosti« bi mogli v naši blagozvočni materinščini ustrezno izraziti z vrlino »poštenosti«. Bog daj, da bi pravičnost oz. poštenost ohranila svojo domovinsko pravico med nami.
9.dan: 19. maj 2021

IMG 1387a

Ausschnitt des Marienaltars der Pfarrkirche Schwabegg. • Detalj Marijinega oltarja v žvabeški farni cerkvi.

Nachdem die Figur des heiligen Josef Jahrhunderte lang in Vergessenheit geraten war, wies man ihr zu Beginn der byzantinischen Zeit und des frühen Mittelalters endlich eine feste Rolle als Co-Protagonist zu. Die Anwesenheit des Josef bei der Heimsuchung Mariens wird weder in den kanonischen noch in den apokryphen Evangelien erwähnt; sie wird durch die Predigten der Prediger oder die Offenbarungen der Mystiker in die ikonographische Tradition eingeführt. Der heilige Josef wird immer als reifer, manchmal sogar hochbetagter Mann dargestellt.

„So lehrt uns Josef, dass der Glaube an Gott auch bedeutet, daran zu glauben, dass dieser selbst durch unsere Ängste, unsere Zerbrechlichkeit und unsere Schwäche wirken kann. Und er lehrt uns, dass wir uns inmitten der Stürme des Lebens nicht davor fürchten müssen, das Ruder unseres Bootes Gott zu überlassen.“ (Papst Franziskus - Apostolisches Schreiben “Patris Corde”)

https://www.vaticannews.va/de/vatikan/news/2021-03/vatikanische-museen-kunst-gebet-glaube-fastenzeit-trost-papst-6.html

»Jožef najčistejši« (Ioseph castissime)

To nam zagotavlja Bog sam. Nebeški Oče je svoji ljubljeni hčeri Devici Mariji določil za ženina in varuha takega moža, ki naj bi ščitil njeno čast pred ljudmi in bil priča njene najčistejše svetosti in devištva. Tak mož je bil Jožef. Mož, ki se je odlikoval v neokrnjeni čistosti. In tudi za svojega Sina je Bog moral izbrati moža, čigar čistost je presegala čistost angelov. Jožefova čistost se je v polnosti razvila v skupnosti z Marijo in Jezusom.

[…] Da je sveti Jožef najčistejši, nam priča tudi od Svetega Duha razsvetljena Cerkev, ki mu je dala naslov najčistejši in ga postavila za varuha čistih duš. Jezus oznanja: »Blagor čistim v srcu, ker bodo Boga gledali« (Mt 5,8). »Čistost srca ni nič drugega kot notranja svoboda in popolna zmožnost za ljubezen,« je rekel duhovnik Janez Zupet (Glej Zupetov članek »Blagor čistim v srcu«). »›Čista srca› pomenijo tiste, ki so svoj razum in svojo voljo spravili v sklad z zahtevami božje svetosti, predvsem na treh področjih, ki so: ljubezen do bližnjega, čistost ali spolna urejenost, ljubezen do resnice in prava vera. Med čistostjo srca, telesa in vere obstaja vez« (KKC 2518).

Duh čistosti. Kako čudovita, krasna beseda! Čistost navadno enačijo samo s pojmovanjem človekove spolne čistosti. Izvirni, resnični pomen te besede je neizmerno globlji. Gre namreč za celoto, celovitost, neokrnjenost. Vsak greh, vsako zlo je vedno zoževanje, obubožanje, znižanje. Človek, ki je suženj strasti, katere koli strasti, je človek, ki je izgubil sebe kot celovitost. Kristusov klic je povabilo človeku, naj spet vzpostavi svojo celovitost, naj se vrne k polni človečnosti. Čistost že vodi k modrosti.

Sv. Efrem Sirski moli: »Podari mi, svojemu hlapcu, duha čistosti, ponižne modrosti, potrpežljivosti in ljubezni«. To je srčika krščanskega pogleda na človeka, na njegovo kraljevsko dostojanstvo in poklicanost. Kot »skriti človek srca z neminljivim okraskom krotkega in mirnega duha« (prim. 1 Pt 3,4) je sveti Jožef najčistejši. Naj bo priprošnjik tako poročenim kakor samskim!

https://www.vaticannews.va/sl/cerkev/news/2021-04/smarnice-v-letu-svetega-jozefa-prof-antona-struklja-pojdite-k.html

 

10.dan: 25. maj 2021, Sv. Lucija - St. Luzia

Deckengemlde

Deckengemälde der Filialkirche St. Luzia in Aich • Stropna poslikava podružne cerkve sv. Lucije v Dobu

Der heilige Josef - der Traum der Berufung (Du Spiegel der Geduld)

Die Evangelien berichten von vier Träumen, die der Hl. Josef hatte (vgl. Mt 1,20; 2,13.19.22). Es waren göttliche Rufe, aber sie waren nicht leicht anzunehmen. Nach jedem Traum musste Josef seine Pläne ändern und sich selbst einbringen, dafür aber seine eigenen Pläne opfern, um Gottes geheimnisvollen Plänen nachzukommen. Er vertraute ganz und gar.

Wir aber mögen uns fragen: „Was war denn schon ein nächtlicher Traum, dass man so viel Vertrauen in ihn setzen konnte?“ Wie sehr auch in alter Zeit einem Traum viel Aufmerksamkeit geschenkt wurde, so galt er dennoch wenig im Vergleich zur konkreten Lebenswirklichkeit. Der heilige Josef ließ sich jedoch ohne Zögern von Träumen leiten. Warum? Weil sein Herz auf Gott ausgerichtet war, ihm gegenüber schon bereit war.

Seinem wachsamen „inneren Ohr“ genügte ein kleiner Hinweis, um Gottes Stimme zu erkennen. Das gilt auch für unsere Berufungen: Gott liebt es nicht, sich auf spektakuläre Weise zu offenbaren und so unserer Freiheit Gewalt anzutun. Behutsam übermittelt er uns seine Pläne; er blendet uns nicht mit strahlenden Visionen, sondern wendet sich feinfühlig an unser Inneres, er macht sich uns vertraut und spricht zu uns durch unsere Gedanken und Gefühle. Und so, wie er es beim heiligen Josef tat, bietet er uns hohe und überraschende Ziele an.

https://www.vaticannews.va/de/papst/news/2021-03/papst-franziskus-botschaft-58-weltgebetstag-geistliche-berufung.html

»Ogledalo potrpežljivosti« (Speculum patientiae)

Katoliška Cerkev s to čudovito oznako pokaže na dragoceno lastnost svetega Jožefa, ki je še kako potrebna v vsakdanjem življenju. Božja previdnost mu je naložila težko breme vsakovrstnih nadlog. Vse to pa je sprejel in nosil z največjo potrpežljivostjo. Sprejel je uboštvo, četudi je bil kraljevega rodu. Sprejel je nosečo mater Marijo, čeprav mu ni bilo takoj jasno, kako se je to zgodilo. Ko je v Betlehemu zaman iskal prenočišče, ni godrnjal nad prebivalci in Bogom, temveč je tiho vdan nosil težki križ, ki mu ga je naložil Bog. Mnogo težav in bridkosti je prestal v Egiptu in potem v Nazaretu. Sveti Jožef se ni hudoval ne na Heroda in ne na Boga, ki je dopustil, da jih Herod zasleduje. To je sprejel kot Božjo voljo.

Zaradi vsega tega, kar je prestal v življenju, je sveti Jožef postal zgled in živo »ogledalo potrpežljivosti«. Kolikor bolj se približamo Bogu, toliko potrpežljivejši in skromnejši bomo. S tem pa tudi bliže resnici in ljubezni. Navsezadnje je potrpežljivost vera v dobro, v moč dobrega, vera v to, da je dobrota močnejša od zla. Pismo Hebrejcem pravi: »Potrpežljivosti vam je treba, da izvršite voljo božjo ter dosežete obljubo« (Heb 10,36). Naš veliki arhitekt Jože Plečnik je voščil svojemu prijatelju: »Bog ti daj preljubo zdravje, svojo milost in voljno potrpljenje!«

https://www.vaticannews.va/sl/cerkev/news/2021-04/smarnice-v-letu-svetega-jozefa-prof-antona-struklja-pojdite-k.html

Suchen

Schwabegg - Žvabek

Schwabegg - Žvabek 11
9155 Neuhaus - Suha
Tel.: 04356/2348

 

Diese E-Mail-Adresse ist vor Spambots geschützt! Zur Anzeige muss JavaScript eingeschaltet sein!
www.pfarre-schwabegg.at

 

Anbetung - Češčenje:
12. Juni - Junij

 

Patrozinium der Pfarrkirche -
patrocinij župnijske cerkve:

Hl. Stephan, Märtyrer -

Sv. Štefan, mučenec (26.12.)