Mladjevci in podeželje • Literaturzeitschrift „mladje“ und Schwabegg

Mladje 900 1

Leta 1960 je izšel prvi zvezek literarnega glasila mladih „mladje“. Mladi študenti, gimnazijci in tiskarji so si zadali nalogo, da bi postavili literarno in umetniško ustvarjanje koroških Slovencev na kakovostno ravan sodobnega umetniškega izražanja. Hoteli so pritegniti mlade, da bi jih šolali v pisanju in jim dali priložnost za objavljanje v glasilu, ki je izšel v nakladi večstotih izvodov.
Kaj takega je bilo tedaj nekaj izrednega.
Programatično so najprej pisali in ustvarjali pod psevdonimom, pod izmišljenimi imeni. S pravim imenom so se pisci in umetniki „mladja“ predstavili v 5. zvezku leta 1963. Glavni urednik je bil Boro Kostanek oz. Florjan Lipuš, ki je sedaj najslavnejši živeči pisatelj koroških Slovencev in dobitnik avstrijske državne literarne nagrade.
Boro Kostanek je strogo gledal na literarno izpovednost pesmi in proze. V prvih zvezkih mladja je zanimivo branje napotkov in nasvetov, ki jih je dajalo uredništvo vlagateljem prispevkov na koncu vsakršnega zvezka in jih je s tem spodbujalo k še večjim pristnim pisanjem. Boro Kostanek je bil glavni urednik v letih 1960 do 1981. Potem je glasilo v presledkih še izhajalo do dokončne ukinitve leta 1992.
Mladje je postalo tako pomembno, da literarni zgodovinarji opredeljujejo literaturo koroških Slovencev kot čas pred in po njem.

Drugi pomembni predstavnik mladja je bil Niko Darle oz. Erik Prunč, ki je pisal predvsem pesmi. V prvi izdaji je napisal pesmico namesto prologa:

Z nežno roko 

je pobožala polje
in mladje pognalo
iz spečih je gred.

Pomlad porodila
je novo življenje
in s cvetjem posula
pred sabo je svet.

Erik Prunč je pozneje postal univerzitetni profesor slavistike in ordinarij za prevaljalske vede na graški univerzi. Leta 1965 je izdal prvo in edino pesniško zbirko z naslovom
„Tihožitja“. V to zbirko je strnil izbor pesmi, katere je bil objavil do tedaj v mladju. Pobudo za izdajo zbirke je dal dr. Reginald Vospernik, poznejši dolgoletni ravnatelj slovenske gimnazije.

Mladje 900 2

Zbirko pesmi je slikovno opremil mladi Pavle Pernjak, tedaj maturant slovenske gimnazije. Kako je do tega sodelovanja prišlo, tudi dr. Vospernik ni več mogel povedati. Kot profesor se je spominjal, da je Pavleta poučeval 4 leta in ga doživljal kot mirnega in prizadevnega dijaka. Pavle Pernjak je bil 3 izmed 12-ih otrok družine Pernjak z Brega pri Žvabeku. Že v ljudski šoli je kazal nadarjenost za učenje in za risanje. Na pobudo tedanjega župnika Ignaca Zupana so ga dali v gimnazijo, tudi da bi po želji staršev postal duhovnik.
Toda po maturi se je odločil za študij gradbenega inženirja na Dunaju. Ker si je ustvaril mlado družino, je prenehal s študijem in si zgradil hišo po lastnih načrtih na Bregu. Svoj kruh je služil na gradbiščih. Po težki delovni nesreči pa je delal kot hišnik v Celovcu. Prerano je umrl z 35 leti in velika žalost se je legla nad družino in vasjo, ko je moral umreti tako nadarjen človek v polnosti svojega življenja. Po dolgih letih pa so svojci spet pogledali na podstrešje in tam odkrili risbo s svinčnikom, katero je on naredil o svojih starših ter barvasto sliko blaženega škofa Antona Martina Slomška. Začudeni so bili nad novico, da je opremil pesniško zbirko in da se je v mladih letih gibal v krogu naprednega duhovnega in umetniškega ustvarjanja.

Leta 1963 je bil v okviru mladja ustanovljen klub, kjer naj bi se zbiral „nabor duha mladih“. Cilj tega kluba je bil, „zorenje v človeka brez omejenosti, brez kompleksov in plašnic v čutnem in duhovnem sprejemanju življenjskih pojavov, zorenje v osebnost, rast v nalogo, ki si jo je stavil vsak sam za svoj cilj - pot preko vsega tega v umetnost“. V istem letu pa je Niko Darle oz. Erik Prunč ustanovil „oder mladje“, da bi tako odprli nove možnosti uprizarjanja lastnim dramskim ustvarjalcem. V smernicah „odra mladje“ so zapisali: „Posebno situacija koroških Slovencev nam ne dovoljuje zanemarjati niti enega posameznika in ga odbijati z nepotrebnimi opredelitvami in pregradami“.

Nadvse zanimivo, da je pri tem tako široko zastavljenim projektom se tudi pojavilo ime preprostega fanta s podeželja. Ti „mladjevci“ so si s tem literarnim glasilom postavili večni spomenik v kulturnem življenju koroških Slovencev, ki je izžareval daleč naokoli in spodbujal mlade h kulturnemu ustvarjanju na visoki umetniški ravni. V zbirko pesmi Tihožitja od Erika Prunča, katero je opremil „Brežonar“ Pavle Pernjak ter v prve zvezke mladja se tudi danes splača pogledati in jih je možno z velikim užitkom brati.

mag. Miha Golavčnik

 

Literaturzeitschrift „mladje“ und Schwabegg

Prunc 900 2

Der mladje (slowenisch für Jungholz, Nachwuchs) war eine Kärntner slowenischsprachige Kultur- und Literaturzeitschrift, die von 1960 bis 1991 erschien. In den 1960er und 1970er Jahren war mladje der zentrale Impulsgeber der modernen slowenischen Literatur in Kärnten. Ziel von mladje war es, im slowenischen Bereich Kärntens die Literatur als eine Kunstform zu pflegen. Dabei sollte neuen Schreibweisen, Themen und Tendenzen der europäischen Moderne in der slowenischen Literatur zum Durchbruch verholfen werden. Die wichtigsten Impulse setzte mladje in seiner ersten Phase.

Als Höhepunkte gelten drei Buchveröffentlichungen von mladje-Autoren, die dafür Pseudonyme verwendeten: 1964 der Prosaband Črtice mimogrede von Boro Kostanek (Florjan Lipuš), 1965 die Lyrikbände Tihožitja von Niko Darle (Erik Prunč) sowie Ujeti krik von Miško Maček (Karel Smolle). Diese Werke sowie die von Lipuš schufen die ästhetischen Grundlagen für die heutige slowenische Literatur in Kärnten.

Den Lyrikband Tihožitja gestaltete mit expressionistischen Linolschnitten der damals 18-jährige Maturant des slowenischen Gymnasiums Paul Pernjak. Paul Pernjak entstammte aus einer 12-köpfigen Familie aus Hart bei Schwabegg. Sein künstlerisches Talent wurde schon in der Volksschule festgestellt. Nach der Matura begann er ein Bauingeneurstudium in Wien, das er jedoch vorzeitig abbrach. Nach eigenen Plänen baute er ein Haus in Hart und gründete eine Familie. Seinen Lebensunterhalt bestritt er als Bauarbeiter im Tunnelbau. Nach einem schweren Arbeitsunfall, arbeitete er als Hausmeister in Klagenfurt. Im Jahre 1982 starb er mit 35 Jahren nach einer akuten Erkrankung und wurde auf dem Pfarrfriedhof in Schwabegg beigesetzt. Nach all den Jahren konnten nun seine ersten Werke vom Dachboden seines Hauses, in dem nun seine Schwester lebt, aufgefunden werden. Es ist dies eine Bleistiftzeichnung seiner Eltern Florian und Antonia Pernjak, sowie ein Bild des seliggesprochenen Bischofs von Maribor (Marburg), Anton Martin Slomšek. Dies deutet auch darauf hin, dass er von seinen Eltern für den Priesterberuf vorgesehen war. 

Pernjak Linolschnitte

Pavle Pernjak: Miklova Zala in Kralj Matjaž

 

Anhand dieser biographischen Notiz über einen Pfarrangehörigen, kann auch Einblick genommen werden in eine sehr interessante Zeit des literarischen und künstlerischen Schaffens der 60-er Jahre des vorigen Jahrhunderts. Dass dieses Projekt auf der Höhe der Zeit war und viele junge Menschen an sich binden konnte, davon zeugt auch die Tatsache, dass im deutschsprachigen Bereich zur gleichen Zeit die Literaturzeitschrift „manuskripte“ in Graz gegründet wurde. Dort veröffentlichten Autoren wie Wolfgang Bauer, Peter Handke, Reinhard P. Gruber, Barbara Frischmuth und Gunter Falk. Genauso wie die Zeitschrift „manuskripte“ konnte auch der „mladje“ für sich beanspruchen, eine echte Plattform für eine Literatur und eine Kunst der Avantgarde zu sein. 

Mag. Michael Golavčnik

Viri - Quellen:
mladje 1-5 (1960 - 1963)
Darle, Niko: Tihožitja. Knjiga mladje 2. Celovec. 1965.
wikipedia: Mladje

Prunc 900 4

 

Glej tudi - Bereits veröffentlicht:
 

Lepa Vida knjig  Die besondere Welt der Bücher

 

Suchen

Schwabegg - Žvabek

Schwabegg - Žvabek 11
9155 Neuhaus - Suha
Tel.: 04356/2348

 

Diese E-Mail-Adresse ist vor Spambots geschützt! Zur Anzeige muss JavaScript eingeschaltet sein!
www.pfarre-schwabegg.at

 

Anbetung - Češčenje:
12. Juni - Junij

 

Patrozinium der Pfarrkirche -
patrocinij župnijske cerkve:

Hl. Stephan, Märtyrer -

Sv. Štefan, mučenec (26.12.)