Lepa Vida knjig • Die besondere Welt der Bücher

V teh dneh je spet prispela pošiljka z knjigami Mohorjeve družbe iz Celovca v faro Žvabek in na Suho. Zahvala Cirilu Opetniku p.d. Zodjaku, ki je kar v dveh dneh opravil razpečatenje novega berila v Dobu, kjer del vasi okoli podružne cerkve sv. Lucije pripada žvabeški župniji.

Poleg Mohorjevega koledarja, pratike in večernic letos izstopa pesniška zbirka Ericha Prunča, lani umrlega univerzitetnega profesorja in ordinarija za prevaljalske vede na graški univerzi. Zanimivost te pesniške zbirke je, da sta vključeni dve zbirki, in sicer leta 1965 objavljena zbirka Tihožitje ter še neobjavljena zbirka Besi. Ta je bila shranjena v namiznem predalu in je bilo zdaj z dovoljenjem sina objavljeno v tej skupni zbirki. 

Dr. Matjaž Kmecl, starosta slovenskih literarnih kritikov in zaslužni univerzitetni profesor literarne zgodovine piše v spremni besedi knjige: „Pesnik ni več niti za trenutek zgodovinska oseba - zato tudi tolikšna razlika med prvo in drugo zbirko; v prvi je to še bil, po koroško slovensko sicer, ,pesniško` zastrt, pa vendar. V drugi skoraj ni več sledu o tem; osebna bolečina je preneznosna.“  (Tihožitja in Besi, 149).

Soba

Ovele rože. Pražne knjige.
V pajkove mreže ujeti dan.
Iz starih časopisov blede slike.
Nihala starikavo suhi korak.

V poševnem zlatem stolpu sonca,
naslonjenem ob neumite šipe,
brenče zalita stara muha stopa,
ko potni vrtiljak poletja riše.

(Tihožitja in Besi, 18)

Posebnost prve zbirke je tudi v tem, da je to prvo zbirko s svojimi lesorezi umetniško opremil tedanji osmošolec Pavle Pernjak, poznejši študent arhitekture, ki je prihajal iz znane Pernjakove družine z Brega pri Žvabeku. Škoda, da v tej knjigi ni kakega takratnega lesoreza tega obetavnega umetnika, ki je na žalost tako hitro minil. Pokopan je na žvabeškem pokopališču, tik ob apsidi farne cerkve. Lani pa smo na Suhi krstili potomca Pernjakove družine iz Brega z istim imenom, tako da je spomin na tega družinskega člana še zelo živ.

Erich Valentin Prunč se je rodil kmečkim staršem 15. oktobra 1941 kot dvanajsti in zadnji otrok. Tako se je sam rad naglašal, da je bil „pošobljej“, kakor po domače pravimo nazadnje rojenim otrokom. Domačija mu je stala v Straši vasi (Schreckendorf) pri Škocijanu (St. Kanzian). Kot nadarjenega fanta so ga na pobudo in priporočilo domačega kaplana Janeza Rovana in župnika Jožefa Kogleka poslali v malo semenišče na Plešivec (Tanzenberg).

Pater Janez Rovan je tudi oral svojo duhovno ledino v žvabeški fari, saj je leta 1947/48 začel z trikraljevsko akcijo prav v tej fari, ki se je leta potem raznesla po celi Avstriji. Tudi adventna pobožnost „Marija išče prenočišče“ je nastala na njegovo pobudo v fari in je še danes živa.

Pričujoča pesniška zbirka v spomin na Ericha Prunča, Tihožitja in Besi, katero je izdala Mohorjeva družba v Celovcu, pa je tudi predstavljena v Koroškem koledarju 2020, ki spada v knjižni dar Slovenske prosvetne zveze.

Zaključena je zbirka z znamenito pesmico „Poslednji krog“ iz doslej neobjavljene zbirke „Besi“:

Poslednji krog

Devete dežele
ni,
Lepa Vida.

Deveta dežela
je v tebi,
Deveta dežela
je pot.

Devete dežele ni,
Lepa Vida,
Deveta dežela
si ti.

(Tihožitja in Besi, 141)

Opomba uredništva in pojasnilo (23.01.2020): 
Glavno zaslugo za objavo pesniške zbirke Tihožitja leta 1965 in sedajšnje skupne zbirke Tihožitja in Besi pa ima nekdanji in dolgoletni ravnatelj Slovenske gimnazije, dv. sv. prof. dr. Reginald Vospernik. On je tudi napisal spremno besedo pri obeh zbirkah in bil glavni pobudnik pri odkrivanju Prunčeve pesniške zapuščine s pomočjo Prunčovih najožjih svojcev.
V dozadevnem elektronskem sporočilu, z dne 22.01.2020, zaslužni ravnatelj Slovenske gimnazije še pripomni, da je bil Pavle Pernjak tudi njegov učenec na Slovenski gimnaziji med letoma 1961 in 1965. Ima ga v spominu kot tihega in zelo vestnega dijaka. Zahvala njemu, ker nam je v svoji spremni besedi posredoval osnovne in dragocene informacije o avtorju ter o nekdanjemu ilustratorju, katere smo mogli objaviti na farni spletni strani. 

Vabimo k branju knjig, ki nas povedejo v deveto deželo naših sanj in predstav. Naj naše knjige ne bodo pražne, temveč vir in vrelec razpoznavanja še nepoznanega in širnega sveta.

Eintauchen in die Welt der Bücher

Auch heuer ist die Büchergabe der Hermagoras, zwar verspätet, aber doch, in den Pfarren Schwabegg- Žvabek und Neuhaus- Suha eingelangt. Sie bietet interessanten Lesestoff in beiden Sprachen des Landes. Sofort hat Herr Ciril Opetnik die heuer angebotenen Bücher in der Ortschaft Aich an den lesefreudigen Mann bzw. an die Frau gebracht.

Eine bewährte Buchreihe der Hermagoras sind mittlerweile Reiseführer bzw. Bildbände zu lokalen Destinationen geworden. Heuer wird der Hausberg des Gailtales, der Dobratsch vorgestellt und ein Buch führt zu den sogenannten Kraftquellen des Glaubens im Alpe Adria Raum. Dieses Buch kann lediglich als „sakral-touristischer Apettitanreger“ verwendet werden, eine umfassende und tiefergehende Hinführung zu den vorgestellten Orten darf man sich aber davon nicht erwarten. Ein weiteres „Schwergewicht“ auch wahrsten Sinnes des Wortes stellt das Jahrbuch der Diözese dar, das sich heuer v.a. dem Thema der Bibel widmet.

Reich bebilderte Kochbücher haben in den vergangenen Jahren erfreute Abnehmerinnen in der Pfarre gefunden, so dass manch kulinarisches Meisterwerk entstanden ist. Leider ist heuer keines von diesen besonderen Kochbüchern im Programm.

Interessant sind heuer die beiden zeithistorischen Bücher, einerseits die Biographie über Fric Kumer Črčej, eines auch hier bekannten Bleiburger Lokalpolitikers und Jägers, sowie die zweisprachigen Lebenserinnerungen von Janez Gallob Trupi - France, der die Zeit des Nationalsozialismus und die Zeit danach im oberen Rosental beschreibt.

Die nun dunklen Winterabende, in denen auch das Jahr neu anfängt, bieten eine gute Gelegenheit, wieder in die Welt der Bücher einzutauchen.