Heiligenstadt • Sveto mesto

 

HEILIGENSTADT PANOFilial- und Wallfahrtskirche Heiligenstadt- Sveto mesto

Die Pfarre Schwabegg hat drei Filialkirchen: die bekannteste unter ihnen ist die Marienwallfahrtskirche in Heiligenstadt- Sveto mesto, weiters die älteste Filialkirche in St. Georgen am Berge- Sv.Jurij na Gori, sowie die bei den Pilgern sehr beliebte Filialkirche St. Luzia in Aich- Sv. Lucija pri Dobu, die der Schutzheiligen für die Augen geweiht ist.

Die Marienwallfahrtskirche in Heiligenstadt- Sveto mesto befindet sich auf der Schattseite des Kömmelhügelmassivs, ca. 400 Meter über der Schwabegger Ebene. Diese Filialkirche wurde im Bleiburger Urbar im Jahre 1571 das erste Mal erwähnt. Im Glockenturm ist die Jahreszahl 1687 vermerkt, die man aber auch als 1627 lesen kann, da die gleiche Jahreszahl auch in der hölzernen Vorhalle vor dem Eingang in die Filialkirche lesen kann. Trotzdem kann aber auch die Jahreszahl 1687 stimmen, denn dies kann bedeuten, dass die Kirche über 50 Jahre lang gebaut worden ist. 

Vor dem Glockenturm der Filialkirche Heiligenstadt befindet sich eine hölzerne Vorhalle. Auf der nördlichen Seite der Kirche ist eine Seitenkapelle, die dem Hl. Johannes dem Täufer geweiht ist, sowie die Sakristei angebaut. Der Altaraufbau des Hochalteres ist aus der ersten Hälfte des 18. Jahrhunderts, der Tabernakel stammt aus dem Jahre 1729. Im Hochaltar befand sich eine Statue der Gottesmutter Maria, die in ihrem Arm das Jesuskind trägt. Leider wurde die ursprüngliche Statue im Jahre 1970 gestohlen. Die jetzige Statue wurde im Jahre 1973 vom - aus der Pfarre Schwabegg gebürtigen Priester - Prälat Alexius Zechner gestiftet und geweiht. Neben der Marienstatue befindet sich einerseits die Statue des Hl. Ignatius von Loyola, andererseits die des Hl. Josef. Diese Aufstellung der Statuen ist auf den Einfluss der Jesuiten zurückzuführen, die in vielen Pfarren des Jauntales vom Stift Eberndorf aus gewirkt haben. 
Der linke Seitenaltar ist dem Hl. Leonhard, der rechte dem Hl. Franz Xaver geweiht. Im Altarraum befindet sich auch eine schönes Ölgemälde der Hl. Maria Magdalena und des Hl. Petrus.

Heilige Messen in der Wallfahrtskirche Heiligenstadt- Sveto mesto werden zu folgenden Terminen gefeiert: Hl. Josef (19.03.), Dreinagelfreitag (2. Freitag nach Ostern, Dreibergewallfahrt), 5. Ostersonntag (Št.Otovo), Mariä Himmelfahrt - Kirchtag und Prozession (15.08.), Mariä Geburt (08.09.), Mariä Namen (12.09.), Maria vom Rosenkranz (07.10.), Hl. Leonhard (07.11.), Mariä Empfängnis (08.12.). Die genaueren Messtermine sind in der jeweiligen Liturgieordnung angeführt.

20160720 1 HeiligenstadtPodružna in romarska cerkev pri Svetem mestu

Žvabeška fara ima troje podružnic: najbolj znana je božjepotna Marijina cerkev na Svetem mestu, najstarejša je podružnica sv. Jurija na Gori, zelo znana je tudi cerkev sv. Lucije, zavetnice za oči, kamor so ljudje vedno radi romali.
Podružnica Device Marije na Svetem mestu je na senčni strani hribovja kakih 400 metrov nad žvabeškim poljem. Cerkev je prvikrat omenjena v pliberškem urbarju leta 1571. Na cerkvenem stolpu je letnica 1687, kar bi bilo mogoče brati tudi za 1627, ker isto letnico (1627) najdemo tudi v lopici pred glavnim vhodom v cerkev. Vendar odgovarja tudi letnica 1687, kar bi pomenilo, da so cerkev nad 50 let zidali.
Pred cerkvenim stolpom je lesena lopica; na severni strani cerkve sta prizidani kapelica sv. Janeza Krstnika in zakristija. Nad zakristijo so pozneje zidali stanovanje za duhovnika. Glavni oltarni nastavek je iz prve polovice 18. stol., tabernakelj je bil narejen leta 1729. V oltarju je bil kip Matere božje z Jezuščkom v naročju. Žal je bil prvotni kip leta 1970 ukraden. Sedanji kip je daroval cerkvi in ga leta 1973 blagoslovil duhovnik iz žvabeške fare prelat Aleš Zechner. Na obeh straneh Marijinega kipa sta – kot je to v premnogih farah v Podjuni, ki so jo dolga leta oskrbovali jezuiti, nastanjeni v Dobrli vasi, - kipa sv. Ignacija Lojolskega in sv. Jožefa, zavetnika družin.
Prav tako je sv. Frančišku Ksaveriju posvečen oltar, ki je za gledalce na desni strani glavnega oltarja. Nad sliko tega svetnika je podoba sv. Katarine, na njegovi desni je kip sv. škofa Otona, ki ga v tej cerkvi z vsakoletnim proščenjem posebej častijo. Na levi strani je slika sv. Aleša, kar izrečno poudarja latinski napis v rokah tega svetnika. Polkrožna kapelica ob zakristiji je posvečena sv. Janezu Krstniku. Prvotno sta bila na tem oltarju kipa sv. Janeza in sv. Lenarta. Leta 1723 je vizitator naročil, naj oba kipa odstranijo, namesto teh naj napravijo sliko, ki prikazuje mučeništvo sv. Janeza Krstnika. Tako so postavili v ta oltar sliko, ki prikazuje Herodiado, ki drži v rokah na krožniku glavo Janeza Krstnika. Ob tej sliki sta podobi sv. Caharija in sv. Elizabete. Na oboku pred glavnim oltarjem je bila nekoč podoba nebes, ki so jo napravili po letu 1724, a je sedaj prebeljena. Ostala pa je podoba pekla, ki jo je umetnik naslikal na platno in visi na steni. Posebno lepa je velika tudi na platno slikana podoba sv. Marije Magdalene, ki visi v prezbiteriju. Brez prave umetniške vrednosti je slika, ki hoče pokazati srečanje  človeka z Bogom: Bog se prikaže Mojzesu v gorečem grmu (ta slika je zdaj v žvabeškem župnišču).

K Mariji na Sveto mesto so ljudje iz vseh okoliških krajev tostran in onstran meje vedno radi romali. Posebno za vse večje Marijine praznike in na »svetomeško nedeljo« - drugo nedeljo po Veliki noči – so se zbirale množice vernikov, da niso vsi našli prostora v cerkvi.
Danes so med letom tam sv. maše: Sv. Jožef (19.03.), Tri žeblje (2.petek po Veliki noči, romanje treh gora), Št. Otovo (5. velikonočna nedelja), Marijino vnebovzetje (15.08.), Marijino rojstvo (08.09.), Marijino ime (12.09.), Marija kraljica rožnega venca (07.10), Sv. Lenart (07.11.), Marijino brezmadežno spočetje (08.12.). Natančen čas sv. maš je naveden v tozadevnem redu liturgije.

Svetomeška božja pot

Pred 90 leti je to božjo pot opisal Matej Randl, poznejši prošt v Dobrli vasi in sicer v knjigi »Življenje preblažene Device in Matere Marije in njenega prečistega ženina svetega Jožefa«, Celovec 1889. Naslednji odstavki so povzetek iz njegovega spisa o svetomeški božji poti. Kake tri ure od koroško-štajerske meje na desnem obrežju deroče Drave, leži prijazna žvabeška ravnina. Kakor skrbna čuvarica stoji na višini sredi hriba cerkev »Device Marije na Svetem mestu« in gleda po tihi dolini; z ubranim zvonjenjem vabi vernike z gore in doline k sebi ob Marijinih praznikih. Mnogo rodov slovenskega prebivalstva je že gledala, mnogo vzdihljajev njegovih v teku stoletij slišala. Bilo je namreč že v 12. stoletju, tako pripoveduje ljudstvo, ko so v Žvabeku še srebro rudo kopali. Rudarji so po svojih opravilih večkrat čez hrib po samotnih in nevarnih goščavah k Mariji na jezeru prihajali. Sredi hriba se je posameznim prikazalovala lepa bela žena; srečen, kdo jo je videl, kajti potem je mogel biti prepričan, da bo nevarno pot srečno prehodil. Tudi še v drugih pripovedkah o Svetem mestu je marsikaj povedano o beli ženi. Zato so na tem kraju, ki so ga sveto mesto imenovali, postavili kapelico Device Marije. Na starem oplenu, ki pokriva predvežje pred velikimi vrati, je še vidna letnica 1227. Leta 1518 so tudi že zvonili, kajti pravi zvon na Svetem mestu je iz tega časa. Kapelico so pozneje razširili v cerkev in kakor kaže letnica pod oknom na stolpu, je v letu 1687 sedanjo podobo in velikost dobila. Cerkev, akoravno v tihi samoti, vendar nikakor ni zapuščena in pozabljena. Skozi vse leto kaj pridno prihaja sem domače ljudstvo Mariji se priporočat. Dnevi, ob katerih se obhaja slovesna božja služba, so: praznik Marijinega brezmadežnega spočetja, god sv. Jožefa, praznik Marijinega oznanjenja, velikonočni ponedeljek, petek pred drugo nedeljo po veliki noči.....

Najimenitnejši dan za Sveto mesto je pa druga nedelja po veliki noči, radostno pičakovana in daleč okrog le svetomeška nedelja imenovana. Že na predvečer pridejo v dolgi procesiji štajerski bratje iz Mute in sosednjih krajev....

Mutenčani hodijo na Sveto mesto menda že več nego 300 let vsled obljube. V prvi dobi preteklega stoletja so romanje na Sveto mesto precej opustili, a nastala so jim zopet trda leta, tako da so bili prisiljeni obljubo ponoviti. Velikanski, še dobro ohranjeni dve sveči na desni in levi velikega oltarja, ki so ju leta 1734 in 1735 prinesli romarji iz Mute v dar, še sedaj sponinjata na ponovljeno obljubo. V soboto po vnebohodu obiščejo cerkev mimogrede višarski romarji s Štajerske in imajo tam rano zjutraj sveto opravilo. Zelo obiskana je ta božja pot v ponedeljek pred binkoštmi, ki mu tukaj »St. Otovo« pravijo.

Opravila so potem še na kresni dan, na Malo gospojnico, na praznik Marijinega imena, na rožnovensko nedeljo, na god sv. Lenarta in Lenarško nedeljo.

Maria na Svetem mestu uživa veliko zaupanje, zaradi tega jo tudi tako radi obiskujejo.

O Marija, bodi in ostani nam in vsem našim potomcem še tudi vnaprej zvesta varuhinja v življenju in mogočna pomičnica v smrtni uri!

Prelat Aleš Zechner
Mohorjev koledar, 1979

Berichte über Heiligenstadt• Poročila o Svetem mestu:

2020: Weihnachten ganz anders • Božič enkrat drugače (Deckengemälde • Stropna poslikava)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Suchen

Schwabegg - Žvabek

Schwabegg - Žvabek 11
9155 Neuhaus - Suha
Tel.: 04356/2348

 

Diese E-Mail-Adresse ist vor Spambots geschützt! Zur Anzeige muss JavaScript eingeschaltet sein!
www.pfarre-schwabegg.at

 

Anbetung - Češčenje:
12. Juni - Junij

 

Patrozinium der Pfarrkirche -
patrocinij župnijske cerkve:

Hl. Stephan, Märtyrer -

Sv. Štefan, mučenec (26.12.)