Stationen des Lebens • Postaje življenja

Auch heuer fand der Kirchtag in Schwabegg im Freien statt. Von der Pfarrkirche führte die Prozession hinunter in den neuen Teil von Schwabegg, wo vor dem Feuerwehrhaus die Hl. Messe gefeiert wurde. Wir veröffentlichen Eindrücke und Erinnerungen, die wir von den Personen, die die vier Evangelienaltäre vorbereitet haben, im lockeren Gespräch eingefangen haben:

Herbert Lutnik vlg. Kojžer

Die Familie Lutnik vlg. Kojžer/ Kaiser ist schon viele Jahrzehnte mit dem Pfarrleben eng verbunden. Der verstorbene Vater Philipp war jahrzehntelang Organist in der Pfarrkirche, die verstorbene Mutter Brigitta schaute als nahe Nachbarin nach dem Wohlergehen des vorherigen Pfarrers Simon Wutte, der 50 Jahre lang in dieser Landpfarre wirkte.

Herbert Lutnik mähte den Rasen vor der kleinen Friedhofshäuschen und bereitete die Station mit Birkenästen und einen mit Kerzen und Tischtuch schön geschmückten Tisch vor dem alten Missionskreuz, das an der Außenwand hängt. Dieses stammt von der letzten Pfarrmission 1952 und trägt die slowenische Aufschrift „Reši duši - Rette die Seele“.

Als Mitglied der FF Schwabegg ist er gerne bereit, überall zu helfen, wo es notwendig ist.

Silvia und Stefanie Burger vlg. Katz

„Sehr überrascht waren wir, als unser Hochwürden ganz leger am Fahrrad einige Tage vor dem Kirchtag in den Hof einfuhr und uns fragte, ob wir heuer auch wieder bereit wären, die Evangelienstation der eucharistischen Prozession zu gestalten. Freudig stimmten wir diesem Wunsch zu. Noch mehr überrascht waren wir, als er uns einen neuen Ort dafür vorschlug, und zwar der Eingang in unsere ehemalige Weide auf der anderen Seite der Straße. Ein Holzzaun zeugt noch heute davon, dass dort früher Schafe und Ziegen gehalten wurden.“

Die Familie Burger sorgt auch für die Wallfahrtskirche Heiligenstadt- Sveto mesto. Der nächste Kirchtag in der Pfarre findet dort statt, am Großen Frauentag, am Fest der Aufnahme Mariens in den Himmel, am 15. August 2020 um 10:00 Uhr. An diesem Tag werden auch die Kräuterbuschel gesegnet, die von braven Händen am Vortag im Pfarrhof gebunden werden.

Helene und Johann Kral vlg. Pršak

„Am Donnerstag bekamen wir Besuch vom Herrn Pfarrer. Er sagte, dass für den Umgang am Kirchtag eine Route an unserem Haus vorbei geplant sei. Er bat uns einen Altar für die 3. Station herzurichten. Ich sagte sofort zu und war sogar froh darüber.

Doch dann kamen die Fragen: Tischchen, Stockerl, Kerzen, Blumenschmuck und die zwei Birkenbäumchen. Als wir gerade angestrengt überlegten, wo wir zwei möglichst gleich ohne Bäumchen finden könnten, kam Fritz, unser Nachbar hinzu und sagte:„ Hansi, kein Problem – Samstag um halb eins holen wir sie!“ Gesagt, getan!
Leider meinte es der Wettergott nicht allzu gut mit dem Kirchtag, denn es hat in der Nacht ganz stark geregnet. Trotzdem wurde es ein festlicher Umgang und wir bekamen nur ein paar feine Tropfen ab.“

Olga und Ewald Lutnik

Heuer führte die Prozession mit einem Schlenker auch durch jenen Teil von Schwabegg, wo viele junge Familien wohnen. Einige Häuser haben in der letzten Zeit einen neuen Besitzer gefunden. Olga und Ewald Lutnik waren sofort bereit, eine Evangelienstation zu gestalten.

Bei der Hl. Messe wirkten auch die beiden Kinder Niko und Mia mit, die als Mitglieder der Jungfeuerwehr Schwabegg die Fürbitten vorgelesen haben. Anschließend war eine reichhaltige Bewirtung von Seiten der FF Schwabegg geboten, Jungfeuerwehrfrauen und - männer spielten auf der Harmonika auf.

Postaje našega življenja

Tudi letos smo izvedli žvabeško žegnanje. Gasilci so letos nameravali ob žvabeškem žegnanju izvesti tridnevno praznovanje. Zaradi nevarnosti okužbe z koronavirusem pa so najprej hoteli vse odpovedati, potem pa se le odločili za manjše praznovanje ob gasilskem domu. Vtise smo zbrali pri vseh tistih, ki so letos pripravili evangeljske postaje:

Herbert Lutnik p.d. Kojžer
Kojžrova družina je že od nekdaj povezana z žvabeško faro, saj je rajni oče Filip bil dolgoletni organist fare in rajna mater Brigita stroga „desna roka“ župnika Simona Wutteja, ki je 50 let služboval v tej podeželjski fari. Gospodar domačije Herbert je bil takoj pripravljen prevzeti evangeljski oltar pri pokopališki vežici. Na zunanji strani veže je pritrjen lesen križ, ki spominja na ljudski misijon iz davnega leta 1952. „Reši dušo“, piše na križu. V velikem tednu je ta križ v desnem stranskem oltarju farne cerkve, kjer je postavljen Božji grob.

Herbert je s kosilnim traktorjem pokosil trato pred vežo ter postavil breze in mizo s sveči pred starodavni križ ljudskega misijona. Kot član gasilskega društva Žvabek je tudi tokrat v svoji modri uniformi nosil „nebo“ in tako bil celotnemu svetemu dogajanju zelo blizu.

Silvia in Štefka Burger p.d. Kac
„V tednu pred žegnanjem je prišel naš „guspud“ s kolesom mimo in naju vprašal, če bi letos spet bile pripravljene prevzeti krašenje evangeljskega oltarja za procesijo skozi vas. 

Takoj sva privolila, ker je že lepa navada, da Kocova družina okrasi oltar. Župnik pa je letos predlagal, da bi postajo naredili onkraj ceste pri vhodu v vstajo, kjer smo imeli svojčas našo drobnico - ovce in koze. Leseni plot je Richard, gospodar hiše, pred leti obnovil.“

Tako je bila druga postaja pri Kocovi domačiji, ki tudi nosi krajevno številko Žvabek 1. Kocova dekleta se tudi prizadevajo za čiščenje in krašenje romarske cerkve pri Svetem mestu, saj je mama Štefka od Pungratnika, od neposrednega soseda te priljubljene žvabeške podružne cerkve. Naslednje žegnanje v fari je prav tam, na praznik Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta 2020 ob 10:00 uri, kjer bo tudi blagoslov pušeljčev zelišč in rož, ki jih pripravijo pridne roke pri župnišču v Žvabeku.

Helene in Hanzi Kral p.d. Pršak
Zakonca Kral sta bila prva, ki sta si zgradila hišo v tem spodnjem predelu Žvabeka. Tipičen bungalov iz 70-ih letih prejšnega stoletja, osnovan po načrtih pliberškega arhitekta Hermanna Wetschka, je lep primer gradbene dediščine tega predela kraja Žvabek.

Na žegnanju so bili vsi otroci in vnuki prisotni, ki so prišli ravno od dopusta z morja. S sosednjimi otroci, ki so se na novo priselili iz Dunaja oz. Francije, se je ob lepem vremenu ravznel lep direndaj in veselo vzklikanje, ko so skakali v domači bazen oz. se igrali na sosednjem občinskem nogometnem igrišču. Gospodar hiše je bil svojčas slavni vratar domačega nogometnega društva, kar bi mu danes skoraj ne bi več prisodil. Skoraj vsi nekdanji nogometaši so še danes v vidnih funkcijah družbenega in kulturnega življenja tega kraja.

Olga in Ewald Lutnik
Zelo sta se razveselila mlada zakonca Olga in Ewald Lutnik, da sta letos prvič prevzela krašenje zadnjega evangeljskega oltarja. Prvič je procesija tudi zavila v ta novi predel Žvabeka, kjer so se v zadnjem času naselile nove družine, ki so kupile hiše, ki so bile naprodaj. Prva generacija tistih, ki so zgradili te hiše na „gupi“, na občinskih zemljiščih, ki so ostali od arondacije žvabeških polj in travnikih pred 50 leti, se je postarala, potomci pa so si zgradili na drugem kraju in tako je prišlo do prodaje. Tudi Lutnikova družina je pred desetletjem kupila to hišo od prvih posestnikov, zdaj pa spadajo že med starešine tega predela Žvabeka.

Po breze se je peljal gospodar hiše k Prekerniku na Komelj. Medtem ko je on igral karte s starim kmetom, sta sinova domačije šla po breze v domači gozd. Tako žegnanje tudi povezuje generacije in domačine, ki se med sabo pomagajo.

Po sv. maši, katero je daroval domači župnik mag. Miha Golavčnik, in kjer sta tudi sodelavala v branju priprošenj sin Niko in hčerka Mia, ki sta člana mladih žvabeških gasilcev, je še bila pripravljena pojedina domačega gasilskega društva pred gasilskim domom. „Imeli smo se lepo do poznega popoldneva, ko je začelo spet deževati.“