­­­­­­Die Feier einer besonderen Woche • Obhajanje čisto posebnega tedna

20190420 063625

Die Karwoche, insbesondere die Feier der Heiligen Drei Tage, zeichnet sich durch eine reichhaltige Liturgie aus. Die Bezeichnung „Gründonnerstag“ kommt vom mittelhochdeutschen Greinen - Weinen. An diesem Tag wurden in der Kirche der ersten Jahrhunderte die Büßer wieder aufgenommen. Es ist aber vor allem der Tag, an dem Christus am Abend vor seinem Leiden die Hl. Eucharistie stiftete. Beim Evangelisten Matthäus heißt es: „…nehmt und esst; das ist mein Leib…. trinkt alle daraus; das ist mein Blut, das Blut des Bundes das für alle vergossen wird zur Vergebung er Sünden“ (Mt 26,26-28 Einheitsübersetzung 1979/80). Der Evangelist Lukas schreibt: „…Das ist mein Leib, der für euch hingegeben wird. Tut dies zu meinem Gedächtnis…dieser Kelch ist der Neue Bund in meinem Blut, das für euch vergossen wird“ (Lk 22,19-21 Einheitsübersetzung 1979/80).

Im Abendmahl nimmt Jesus seine Hingabe und seinen Opfertod am Kreuz für alle vorweg. In der Fußwaschung gibt er ein anschauliches Zeichen seiner dienenden Liebe. Zum Gloria am Gründonnerstag erklingen noch einmal die Glocken und die Glocken der Ministranten, danach schweigen sie bis zur Osternacht. Nach hergebrachtem Brauch werden in dieser Zeit Ratschen benützt. Heuer wurde die Gründonnerstagliturgie erstmals für beide Pfarren gemeinsam in der Pfarrkirche Neuhaus-Suha gefeiert. 

Der Karfreitag ist gebotener Fast- und Abstinenztag. Das Fasten hat hier auch den Aspekt der Trauer. Seit ältester Zeit feiert die Kirche an diesem Tag keine Eucharistie. Höhepunkt der Liturgie am Karfreitag ist die „Feier vom Leiden und Sterben Jesu Christi“ (Passion). Der Karfreitagsgottesdienst hat drei Teile: den Wortgottesdienst, die Kreuzverehrung und die Kommunionfeier. Heuer wurde die Karfreitagsliturgie erstmals gemeinsam mit den Pfarrangehörigen der Pfarre Neuhaus-Suha in der Pfarrkirche Schwabegg-Žvabek gefeiert. Im nächsten Jahr wird dies in umgekehrter Reihenfolge erfolgen, Gründonnerstag in Schwabegg-Žvabek und Karfreitag- Veliki petek in Neuhaus-Suha. Der Kinderkreuzweg wird dann wieder in der Pfarre Schwabegg-Žvabek stattfinden, der heuer erstmals in Neuhaus-Suha abgehalten wurde.

Der Karsamstag ist der Tag der Grabesruhe Christi. Der Altar bleibt leer. Es werden Anbetungsstunden am Grab Christi abgehalten. Heuer wurden diese Anbetungsstunden auf eine Stunde zusammengefasst, zu dem alle Pfarrangehörigen zum gemeinsam Gebet eingeladen wurden. Sehr früh am Karsamstagmorgen bereitet der Pfarrökonom Herr Josef Micheu das Feuer für die Feuer- und Wassersegnung vor. Pfarrvorsteher Mag. Michael Golavčnik konnte dazu viele Pfarrmitglieder begrüßen. Mit Schüsseln und alten ausgedienten Töpfen holten sie das Feuer für den Holzofen, um auf diesem den Osterschinken zu kochen.

Für die Hausfrauen gab es noch viel Arbeit, nach dem Kochen der Osterjause musste der Osterkorb befüllt und mit den ersten Frühlingsboten geschmückt werden. Denn zur Segnung der Osterspeisen, musste man pünktlich in der Kirche St. Luzia, in Heiligenstadt oder um 15:30 Uhr in der Pfarrkirche Schwabegg sein. Jung und Alt war unterwegs mit Körben voller Köstlichkeiten, welche bis nach der Auferstehung zuhause im Kühlen aufbewahrt wurden.

2019Ostern007
Um 6 Uhr früh am Ostersonntagmorgen begann die Osternachtvigil. Wir trafen uns bei der Feuerschale, wo schon ein Feuer loderte, um bei der Lichtfeier die Osterkerze zu entzünden. Martin Messner hat dafür eigens einen langen Span gemacht, damit die Kerze leichter zu entzünden ist. In einer Prozession gingen wir in die Pfarrkirche. Mit dem dreimaligen Ruf „Lumen Christi“ (lat. „Christus, das Licht“) und der Antwort des Volkes, „Deo gratias“ (lat. „Dank sei Gott“), wurde die Osterkerze feierlich in die noch dunkle Kirche getragen. Im Exsultet, im Osterlob der Kerze, wurde Christus als das Licht der Welt besungen und stellt eine Verbindung von seiner Auferstehung zu dem im Alten Testament geoffenbarten göttlichen Heilsplan her. 
Im zweiten Teil, dem Wortgottesdienst, wurden vier Lesungen vorgetragen. Nach dem angestimmten Gloria ertönten die Glocken wieder, die Ministranten läuteten, und kündeten den freudigen Moment der Verkündigung der Auferstehung Jesu Christi im Evangelium an.

Im dritten Teil der Osternachtvigil segnete der Pfarrvorsteher das Wasser, in welches er anschließend die Osterkerze eintauchte. Die gesungene Allerheiligenlitanei stellte auch die Verbindung zur himmlischen Kirche her. Die Gläubigen erneuerten das Taufbekenntnis und wurden mit dem gesegneten Taufwasser besprengt. Andächtig folgten die Messbesucher auch dem vierten Teil der Osternachtvigil, der Feier der Hl. Eucharistie, die von Pfarrvorsteher Mag. Michael Golavčnik andächtig zelebriert wurde. Zum liturgischen Volksgesang und zu den Klängen der Orgel, gespielt von Nina und Eva Kogelnig vlg. Mlakar aus Graditschach, vergingen die vier biblischen Lesungen, die Tauferneuerung und die Eucharistiefeier wie im Fluge.

Eine stattliche Prozession machte sich am Ende der Hl. Messe auf den Weg, um von der Pfarrkirche aus in die hellstrahlende Morgensonne hin zur verweisten ehemaligen Volksschule und zurück zur Kirche zu gehen. Nach dem Lied „Großer Gott wir loben dich- Hvala večnemu Bogu“, waren aber alle ganz schnell weg, um den Osterkorb zu öffnen und die wohlverdiente Osterjause zu genießen.

Obhajanje čisto posebnega tedna

2019Ostern043Vrh in povzetek življenja Cerkve, božjega ljudstva, je sveto tridnevje. Z obredi teh dni Cerkev podoživlja svojo povezanosti s trpljenjem, smrtjo in vstajenjem Jezusa Kristusa, svoje glave. Za kristjana so ti dnevi prilika, da se duhovno prerodi in poveže z Bogom in ljudmi. Velikonočna skrivnost obsega tri dejanja: Veliki četrtek kot obhajanje ljubezni z ustanovitvijo svete evharistije. Letos smo jo obhajali za obe fari skupaj v farni cerkvi na Suhi. Tako obe fari, ki si delita skupnega duhovnika, skupaj z njim obhajata ta zakrament edinosti Cerkve.

Liturgijo velikega petka smo letos z farani iz Suhe skupno obhajali v Žvabeku. Veliki petek nosi v sebi sporočilo odrešilnega trpljenja in smrti Jezusa Kristusa. To pirde še posebno do izraza v poročilu trpljenja našega Gospoda Jezsua Kristusa, ki spada med najstarejše dele evangelijev. Tam je bil začetek našega verovanja in svetopisemskega sporočila. Celotna Cerkev se pridružuje Križanemu in moli za vse človeštvo. V znamenje globokega žalovanja ta dan ne obhajamo evharistične daritve in zakramentov, ampak le opravilo božje besede. Tudi oltar je popolnoma prazen, brez križa, brez sveč, brez prtov… Češčenje križa pa spada med najbolj globoke trenutke svetega tridnevja. Vabi nas, da se v težkih urah ozremo na križ, ki daje smisel našemu življenju, trpljenju in smrti. Na duhovnikovo povabilo: „Glejte les križa, na katerem je zveličanje sveta viselo“, odgovori verno ljudstvo: „Pridite, molimo“.

Velika sobota ali krstnica pa je najtišji dan v letu. Kljub temu pa je to dan, ki je bogat v svojem ljudskem izročilu. Zgodaj zjutraj je blagoslov ognja. Tudi tokrat se je zbrala lepa množica ljudi, posebno moški, ki so po blagoslovu zajeli ogenj v svojih ponjavah in s drevesnimi gobami, da bi ga odnesli domov, s katerim so zakurili štedilnik za kuhanje velikonočne šunke. V popoldanskih urah je potem že blagoslov velikonočnih jedil, tako v podružnih cerkvah pri sv. Luciji v Dobu in pri Svetem mestu, kakor kot zaključek vsega tega v farni cerkvi v Žvabeku, kjer so sredi cerkve postavljene ogrnjene klopi, ki sprejemajo težko obložene velikonočne košare, ki so ravno tako tako pogrnjeni z pisanimi velikonočnimi prti.

Višek praznovanja tega tridnevja pa je velikonočna vigilija (bedenje), ki se imenuje „mati vseh vigilij“. Na velikonočno nedeljo, dne 21. aprila 2019, smo se zbrali pred župniščem in nekdanjo farno dvorano ob velikonočnem ognju. Velikonočna vigilja ima štiri dele: slavje luči, besedno bogoslužje, krstna obnova in evharistična daritev z evharistično procesijo. 

Osternacht Zvabek 2019 2aPo blagoslovitvi ognja in označevanju velikonočne sveče je farni predstojnik mag. Miha Golavčnik s posebnim lesenim trsom prižgal z novim ognjem velikonočno svečo. Ob tem je izrekel pomenljive besede: „Svetloba slavno vstalega Kristusa naj prežene temine srca in duha.“ V vsakoletnem praznovanju velikonočne vigilije praznujemo tudi mi svoje vstajenje od greha, ki je duhovna smrt, da bi vstali k novemu krščanskemu življenju. Slavje luči zaključimo s poslušanjem velikonočne hvalnice, ki je po svoji vsebini slavospev Kristusu, ki je s vstajenjem pregnal temo sveta.

Kakor so starši prvi posredovalci govorjene besede, se kristjani učijo od sporočila Božje besede. Tako kristjani v tej noči poslušajo berila iz Svetega pisma o pomembnih dogodkih človekovega odrešenja. V temi cerkve in v tihoti srca poslušamo Božjo besedo, kako je Bog v prejšnih časih reševal svoje ljudstvo. Z glorijo spet zadonijo orgle, spet zazvonijo zvonovi, ki so utihnili ob gloriji velikega četrtka, na začetku obhajanja velikonočnega tridnevja. Po epistuli, novozaveznem berilu iz pisma apostola Pavlja Rimljanom, se spet zapoje velikonočna aleluja, ki je utihnila že v začetku postnega časa. Božje ljudsto jo ponovi kot vrisk svojega odrešenjskega veselja, ki odslej doni v različnih varijacijah skozi cel bogoslužni čas spet tja do postnega časa v naslednjem letu.

Po slovesnem evangeljskem oznanilu o Kristusovem vstajenju je krstno bogoslužje. Blagoslov vode in obnovitev krstnih obljub hoče naznačiti, da deluje krst v moči Kristusove smrti in vstajenja. V znamenje te vere, je farni predstojnik tudi blagoslovil vernike z blagoslovljeno vodo. S petimi litanijami pa so se verniki tudi povezali z nebeško cerkvijo in z vsemi njihovimi imenskimi zavetniki, ki so priprošnjiki pri Bogu in pričevalci življenja v Božji slavi.

Tudi v evharističnem bogoslužju smo v tem velikonočnem jutru še bolj občutili navzočnost vstalega Kristusa, ki je v mašni daritvi živ med nami. Obrede velikonočne vigilije pa je budno spremljal in sooblikoval tercet Mlakarjeve družine iz Gradič pri besednem bogoslužju ter Mlakarjevi dekleti Nina in Eva Kogelnik, ki sta prevzeli igranje veličastnih žvabeških orgel za spremljavo ljudskega cerkvenega petja. Moč orgel smo še posebno občutili pri Slavi in ob himni cerkve, pri „Hvala večnemu Bogu“ ob koncu celotnega velikonočnega slavja vigilije.

Na koncu sv. maše velikonočne vigilije je župnik vzel Najsvetejše iz tabernaklja Božjega groba in zapel trikratno velikonočno alelujo. Mnogi so poprimili za nebo, bandere in kip vstalega Kristusa, in v velikonočnem razpoloženju stopili ven v velikonočno jutro, ki je žarelo od jutranjega sonca. Na koncu te bogate liturgije se je farni predstojnik zahvalil vsem sodelujočim in pripravljajočim, vsem tistim, ki so čedili in krasili cerkev, vsem molivkam in molivcem pred Božjim grobom ter vsem liturgično sodelujočim, posebej še ministrantki in bralcem beril. Obhajali smo veliko noč, kot izraz naše vere in našega vstajenjskega veselja.

2019Ostern078

Suchen

Schwabegg - Žvabek

Schwabegg - Žvabek 11
9155 Neuhaus - Suha
Tel.: 04356/2348

 

Diese E-Mail-Adresse ist vor Spambots geschützt! Zur Anzeige muss JavaScript eingeschaltet sein!
www.pfarre-schwabegg.at

 

Anbetung - Češčenje:
12. Juni - Junij

 

Patrozinium der Pfarrkirche -
patrocinij župnijske cerkve:

Hl. Stephan, Märtyrer -

Sv. Štefan, mučenec (26.12.)